Intervju z nabavnim managarjem leta 2015
Sprašuje: Uroš Zupančič
Kako ste se spoznali s področjem nabave in kakšne spomine imate na vaše začetke?
V nabavo sem prišla pred 21 leti, kot štipendistka Arcont-a. Na delavnem mestu komercialista zunanje trgovine sem v nekaj letih spoznala operativno delo nabave. Nabavniki smo bili takrat pretežno prepisovalci internih naročil, organizatorji prevozov in uvozna služba, ki je veliko časa porabila za carinske postopke. Nabavno problematiko smo reševali glede na trenutne razmere na trgu, kar je bilo stresno.
Kaj vam pomeni nagrada Nabavnik leta 2015?
Naziv razumem kot strokovno priznanje, da v nabavni ekipi Arcont delamo dobro. Na svojo ekipo sem zelo ponosna, saj se lahko nanjo vedno zanesem, da bodo naredili prave stvari v pravem trenutku. Ker sem priznanje dosegla kot zaposlena v ARCONT d. d., je to hkrati promocija podjetja, ki je omogočilo okolje za oblikovanje profesionalne nabave funkcije. Osebno sem zadovoljna, ker priznanje vpliva na ugled nabavne funkcije v podjetju in širše v okolju.
Katera znanja, veščine in lastnosti mora imeti odličen nabavnik? Katere vrline iščete in vzpodbujate pri lastnih sodelavcih?
Zaradi večjih tveganj na dobavnih trgih, zakonodajnih zahtev in zahtevnejšega prodajnega trga nabavniki nenehno širimo paleto potrebnih znanj in kompetenc. Iščemo proaktivne posameznike, ki so že po naravi nagnjeni k pogajanju in iskanju izzivov. Samo po sebi je umevno, da se pričakuje poštenost, natančnost in znanje tujih jezikov. Profesionalni nabavnik ima strokovno širino, zna predvideti tveganja, prepozna trende v prihodnosti, se fleksibilno odziva na nenadne spremembe in dobro pozna svoje poslovne partnerje.
Ob razglasitvi ste se zahvalili svojim bližnjim, ki so vas vso pot podpirali. Od koga pa ste se v svoji karieri največ naučili, od staršev, sodelavcev, vaših vodij, formalne izobrazbe, …?
Vsi navedeni so me sooblikovali in vplivali na moje znanje in kompetence. Na mojo kariero pa so gotovo najbolj vplivali številni sodelavci in vodje. Največ osnovnih nabavnih veščin sem se gotovo naučila od najstarejših sodelavcev. Dali so mi tiste mehke kompetence in občutek komercialne logike.
Kako vi vidite razvoj nabavne funkcije v zadnjih letih in kako jo vidite v prihodnosti?
Nabava funkcija v nasprotju s splošnim dojemanjem nikakor ni samo operativna nabava. Za dobro izvajanje operativnega dela moramo danes pripraviti realne strateške cilje in kvalitetno taktično načrtovanje, da bi bili pripravljeni za vse možne prodajne scenarije. Paleta zahtevnih znanj in kompetenc nabavnikov se bo gotovo še širila. Predvidevam, da bo za vsako nabavno ekipo pomembno, da bo v svoji sestavi združevala različne specializirane posameznike, ki se bodo nenehno izpopolnjevali na svojih področjih. Tako bomo uspeli držati tekmo konkurenčnosti na trgu.
Kaj bi svetovali svojim stanovskim kolegicam in kolegom? Na katera področja moramo posvetiti svojo pozornost in kakšni izzivi nas čakajo, da bomo pri svojem delu še bolj uspešni?
Pomembni so strateški cilji nabave, ki jih na eni strani morajo sodelavci v nabavni ekipi ponotranjiti in zanje skrbeti kot aktivni skrbniki posameznih ciljev. Na drugi strani je pomembno, da so strateški cilji nabave usklajeni s strategijami in cilji podjetja in koncerna. Podpora in razumevanje najvišjega vodstva je pri tem ključnega pomena. Zadnja kriza je pokazala, da je največja kvaliteta nabave njena elastičnost, da uspešno oskrbuje podjetje v času konjunkture in recesije, na prehodih med obema pa zdrži pritiske. Predvideti bodoča tveganja in pripraviti ustrezne nabavne strategije je največji izziv nabave danes in bo tudi v prihodnje.
Vsi, ki se ukvarjamo z nabavo imamo nemalo anekdot in izkušenj, ki so nam vlivale nove moči in volje za nadaljnje delo. Nam lahko iz svojega profesionalnega dela zaupate kakšno anekdoto, ki vam je popestrila in dajala nove moči za prihodnje delo?
Od avstrijskih kolegov sem se že zelo zgodaj naučila pomembne lekcije. Če sem hotela izpogajati 100 enot, je to bilo moje pogajalsko izhodišče in pošten cilj. Na koncu sem izpogajala 100 enot ali pa tudi manj. Avstrijski kolegi so zahtevali neverjetnih 150 enot, čeprav so jih v resnici hoteli 100, tako kot jaz. Efektivno je avstrijski kolega izpogajal bistveno več kot 100 enot in je seveda bil tudi bolj uspešen. Naučila sem se, da si moram postavljati visoka merila, na njih vztrajati in biti ponosna na svoje delo. Izkušnje let pa so k tej lekciji prinesle še spoštovanje do dobaviteljev, ki se tudi morajo razvijati in biti uspešni, da bi skupaj izgradili višjo konkurenčnost na dobavni verigi.
Iskrene čestitke za prejeto priznanje ter Hvala za vaš čas in želim vam uspešno nabavno pot tudi v prihodnosti.