Nabavnik leta 2017

Uroš Primožič, direktor nabave v podjetju Helios Domžale, d.o.o.

Intervju z nabavnim managerjem leta 2017

Nabavni manager leta 2017: Uroš Primožič, direktor nabave v podjetju Helios Domžale, d.o.o.

Sprašuje: Uroš Zupančič

Najprej iskrene čestitke za prejeto priznanje.

Kako ste se spoznali s področjem nabave in kakšne spomine imate na vaše začetke?

V nabavni oddelek sem prišel pred približno 15 leti iz razvojnega oddelka. Kot takrat edini nabavnik s tehničnim znanjem sem imel obilo priložnosti za dokazovanje. Dejansko smo v nabavi začeli bolje spoznavati kemijske surovine, njihovo sestavo, proizvodne poti in zmogljivosti, aplikacije itd. Zaradi dodanega tehničnega znanja smo postali bolj kompetentni sogovornik globalnim kemijskim koncernom in tudi v interni komunikaciji znotraj podjetja. Seveda z današnjega stališča zelo  samoumevne stvari.

Takoj po prevzemu vodenja nabavnega oddelka pa sem bil del hitre rasti Heliosa, organske in z akvizicijami, kjer so bila pričakovanja prav od nabave vedno visoka. S pridruževanjem podjetij iz različnih držav izzivov res ni manjkalo. Iz lokalnega smo postali regionalni in potem pomemben evropski igralec, danes pa smo del globalnega premaznega koncerna, enega največjih na svetu. To je bilo (in je še) res enkratno potovanje. Ob vsem tem pa se je v nekaj letih naš nabavni trg povsem spremenil, saj je danes zanj značilna izredna volatilnost, spremembe in nestabilnost so postale stalnica.

 Kaj vam pomeni nagrada Nabavni manager leta 2017?

Zavedam se, da je zaradi narave našega dela dosežke nabavnikov težko objektivno primerjati. Prepričan sem, da si nagrado zasluži še veliko nabavnih kolegov v Sloveniji. Pomeni mi veliko, saj gre za stanovsko priznanje kolegov nabavnikov, ki so očitno prepoznali, da skupaj s sodelavci delamo dobro. Nenazadnje sem počaščen tudi zato, ker se nahajam v eminentni skupini kolegov, ki so nagrado dobili pred menoj.

Katera znanja, kompetence, veščine in lastnosti mora imeti odličen nabavnik? Kaj iščete in vzpodbujate pri lastnih sodelavcih?

Običajno smo kar v zadregi, kadar iščemo novega sodelavca za nabavo. Pričakujemo in zahtevamo veliko, vsega pa ni moč zajeti v nekaj pridevnikih, v nekaj stavkih. Če povzamem, bi na prvo mesto postavil besedo odgovornost. Odgovornost do dela, odgovornost do rezultatov, izpolnitve pričakovanj, odgovornost do velike količine sredstev, ki gredo skozi nabavnikove roke, odgovornost do sodelavcev, vodstva ipd. Veliko stvari se je moč priučiti vendar je ta odgovornost, tudi do detajlov in malenkosti, ki so pogosto odločilne, težko priučljiva. Predvsem taki sodelavci me prepričajo.

 Od koga pa ste se v svoji karieri največ naučili, od staršev, sodelavcev, vaših vodij, formalne izobrazbe, …?

Učimo se ves čas, nekako nimam občutka, da tukaj, kdaj zastanemo. Napake, ki jih (ne) naredimo ter interakcije z najrazličnejšimi ljudmi so dnevno najpogostejše doze učenja, seveda pa ne gre brez formalne izobrazbe in veščin. Znanje več tujih jezikov je v mednarodnem okolju nujno, pogosto predstavlja pomembno prednost pri premagovanju kulturnih razlik. Kako je že izjavil Peter Drucker? Kultura poje strategijo za zajtrk 🙂

Kje pa je po vašem mnenju »ključ«, da bi pri predsednikih uprav dosegli razumevanje pomembnosti nabavne funkcije?

Mislim, da danes ni uprave, ki bi podcenjevala moč in vpliv nabave. Imel sem srečo, da sem ves čas svojega delovanja kot vodja nabave imel podporo vodstva. Gre za zaupanje, ki si ga je potrebno tudi pridobiti. To pa smo skupaj dosegli z delom in nenehnim dokazovanjem – na dolgi rok. 

Nabava že leta ni več podporna funkcija ostalim procesom v podjetju. Postala je gonilo konkurenčnosti podjetja. Menite, da je to zavedanje prisotno v vodstvih slovenskih podjetij in kaj narediti, da to postane vodilo in zavedanje vsakega podjetja?

Mislim, da je nabava v zadnjem desetletju res napredovala. Morda se podcenjuje in pozablja samo hitrost te spremembe, nikakor pa ne sam pomen nabave. Prepričan pa sem, da vse možnosti in priložnosti, ki jih lahko ustvari nabavna funkcija še niso izkoriščene. Ta razvoj se nadaljuje.

Kaj bi svetovali svojim stanovskim kolegicam in kolegom? Na katera področja moramo posvetiti svojo pozornost in kakšni izzivi nas čakajo, da bomo pri svojem delu še bolj uspešni?

Digitalizacija, ki je bila rdeča nit zadnje nabavne konference, je gotovo eden izmed novih izzivov. Podobnih izzivov bo gotovo še več v prihodnosti, na koncu pa bomo vedno ljudje tisti, ki bomo naredili posel. In samo od nas bo odvisno ali bomo pri tem uspešni. V odnosih in pri delu imejmo širino in delujmo dolgoročno obenem pa ne podcenjujmo na vsakodnevnih izzivov in problemov. In nenazadnje, medsebojno zaupanje s sodelavci je ključno. Najbolje to zajame afriški pregovor: Če želiš iti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč , pojdi skupaj.

 Vsi, ki se ukvarjamo z nabavo imamo nemalo anekdot in izkušenj, ki so nam vlivale nove moči in volje za nadaljnje delo. Nam lahko iz svojega profesionalnega dela zaupate kakšno anekdoto, ki vam je popestrila in dajala nove moči za prihodnje delo?

Drobnih anekdot in prigod je veliko, ena bolj stresna je naslednja. V času globalnega pomanjkanja ene izmed surovin nam je dobavitelj dobesedno čez noč sporočil, da prekinja sodelovanje z nami. Alternative za to surovino nismo imeli, na vse klice, emaile in podobno pa ni odgovarjal. Situacija je delovala brezizhodno, surovina nam je bila namreč nujno potrebna. K sreči sem se domislil in direktorja podjetja klical s skrite številke. Ko je nepripravljen dvignil slušalko, sem vztrajal da me sprejme. Naslednji dan sem bil že na letalu in po obisku pri njem, smo se dogovorili za minimalno količino, da smo rešili proizvodnjo. Smo pa po tej zasilni dobavi tudi mi ustrezno ukrepali in z njimi nismo več sodelovali.

 

Hvala za vaš čas in želim vam uspešno nabavno pot tudi v prihodnosti.

ZNS